Spletno iskanje je v zadnjih letih doživelo pomembno preobrazbo. Klasični iskalniki, kot sta Google, Bing in DuckDuckGo so bili dolga leta edini vstopni kanal za uporabnike, ki iščejo informacije, danes pa v ospredje stopajo tudi novi iskalniki, ki temeljijo na umetni inteligenci in velikih jezikovnih modelih. Ti iskalniki kot so ChatGPT, Perplexity in Gemini, ne prikazujejo več seznama povezav, temveč ustvarjajo povzetke in odgovore v naravnem jeziku.
V podjetju Kabi smo se odločili narediti analizo obiska spletnih strani na 10 spletnih straneh, ki skupaj generirajo več kot 100.000 mesečnega prometa (v obliki št. obiskovalcev s pomočjo Matomo analitike), da bi ugotovili, kako velik je delež klasičnih in generativnih AI iskalnikov v dejanskem prometu ter kakšne spremembe lahko pričakujemo v prihodnjih letih.
Podatki potrjujejo, da Google v Sloveniji še vedno absolutno prevladuje. Po podatkih StatCounter ima več kot 92 odstotkov tržnega deleža, kar je skoraj skladno z našo analizo. Bing in DuckDuckGo skupaj dosegata nekaj več kot dva odstotka, medtem. ko so novi iskalniki, ki vključujejo umetno inteligenco, še v fazi zgodnje rasti.
Kljub majhnim številkam pa je zanimivo, da se v Matomo poročilih že pojavljajo viri, kot so ChatGPT in Brave, kar pomeni, da del uporabnikov že uporablja generativne iskalnike kot orodje za odkrivanje informacij.
Podobne trende smo zaznali tudi v članku Analiza virov obiska spletnih strani nepremičninskih agencij, kjer je bil Google prav tako glavni vir obiska, a so se med viri začeli pojavljati alternativni kanali.
Čeprav klasični iskalniki še vedno temeljijo na algoritmih razvrščanja vsebine, tudi oni vse bolj vključujejo umetno inteligenco.
Google je v zadnjem letu uporabnikom predstavil funkcionalnost AI Overviews, ki za določene poizvedbe samodejno generira povzetke vsebine iz več spletnih mest. Gre za pomemben premik v smer drugačnega prikaza rezultatov, saj Google ne prikazuje več le seznama povezav, temveč poskuša uporabniku ponuditi takojšen odgovor.
Ta pristop spreminja vedenje uporabnikov, saj ti pogosto prejmejo dovolj informacij že v samem pregledu rezultatov.
O tem, kako Google vgrajuje umetno inteligenco v iskalne rezultate in kaj to pomeni za SEO, pišemo tudi v članku Googlovo AI iskanje, kjer je pojasnjeno, kako se klasični iskalnik spreminja v hibridni model, ki združuje tradicionalne rezultate in generirane povzetke.
Generativni iskalniki, kot so ChatGPT, Perplexity in Gemini ne temeljijo na indeksiranju spletnih strani, temveč na analizi vsebine in semantičnem razumevanju. Namesto da bi uporabniku ponudili seznam desetih povezav, ustvarijo neposreden odgovor. Uporabnik zato ne obišče nujno spletne strani, ampak dobi želeno informacijo kar znotraj iskalnika.
To za lastnike spletnih strani pomeni, da se bo pomen prisotnosti v virih, ki jih ti modeli uporabljajo, v prihodnosti povečal. Strani, ki so vsebinsko bogate, strokovno napisane in verodostojne, bodo imele več možnosti, da postanejo del odgovorov umetne inteligence.
Čeprav trenutno promet iz generativnih iskalnikov ne presega 0,2 odstotka, je to trend, ki ga ne gre zanemariti. Ko bodo ti iskalniki bolj integrirani v vsakodnevno uporabo, se bo delež lahko hitro povečal.
Način uporabe iskalnikov je močno odvisen od namena iskanja. Uporabniki se pri preprostih poizvedbah še vedno zanašajo na klasične iskalnike, kjer želijo takoj poiskati izdelek, storitev ali konkretno informacijo. Primeri so: "nakup klimatske naprave", "odpiralni čas trgovine" ali "prenosna baterija za telefon".
Ko pa gre za kompleksna vprašanja, ki zahtevajo širši kontekst ali primerjavo, uporabniki vse pogosteje uporabljajo generativne iskalnike. Primer so vprašanja, kot so "kako izbrati CRM sistem za manjše podjetje", "kaj je razlika med SEO in GEO" ali "kako umetna inteligenca vpliva na ustvarjanje vsebine".
LLM iskalniki uporabniku ponudijo povzetek, primerjavo in razlago, ne da bi moral sam obiskovati več različnih strani. Klasični in AI iskalniki torej ne tekmujejo, temveč se dopolnjujejo. Prvi so primerni za hitra in usmerjena iskanja, drugi za razumevanje in odločanje.
Podatki iz Matomo analitike jasno kažejo, da SEO ostaja ključna točka spletne prisotnosti. Vendar se bo strategija morala prilagoditi. V ospredju ne bo več le optimizacija za ključno besedo, temveč za namen poizvedbe. Iskalniki in umetna inteligenca vse bolj razumejo kontekst, zato je treba vsebine pisati tako, da uporabniku ponudijo celovit odgovor.
Lastniki spletnih strani naj poskrbijo, da njihove vsebine:
O tem, kako vsebino nadgraditi in povečati njeno vrednost za uporabnika, pišemo v članku Kako dodati vrednost vsebini spletne strani.
Prav tako je pomembno spremljanje kakovosti prometa, ne le količine. Več o tem si lahko preberete v člankih Metrike, ki štejejo in Vanity vs. sanity metrike, kjer pojasnjujemo, zakaj so površinske metrike lahko zavajajoče.
Za natančnejše spremljanje priporočamo uporabo Matomo analitike, ki omogoča popoln nadzor nad podatki in razčlenitev prometa po iskalnikih, državah, napravah in ključnih izrazih.
Spletno iskanje se razvija v dve smeri.
Prva ostaja tradicionalna, kjer uporabnik preko klasičnega iskalnika obišče spletno stran.
Druga pa postaja vse bolj razširjena, kjer umetna inteligenca uporabniku predstavi odgovor brez potrebe po kliku.
Za podjetja to pomeni, da morajo razviti dvojno strategijo:
V članku Metrike, ki jih morajo spremljati lastniki spletnih strani podrobneje opisujemo, kako meriti uspešnost obeh poti in prepoznati priložnosti za rast.
Analiza podatkov potrjuje, da Google še vedno prinaša večino obiska, vendar umetna inteligenca že spreminja način iskanja. Generativni AI iskalniki so v začetni fazi, a njihova rast je neizogibna.
Tudi klasični iskalniki, kot je Google, v svoje delovanje vključujejo AI funkcionalnosti, kar pomeni, da bodo prihodnji rezultati iskanja kombinacija klasičnih povezav in umetno ustvarjenih povzetkov.
Za lastnike spletnih strani je ključnega pomena, da se pravočasno prilagodijo. Uspeh ne bo odvisen le od vidnosti v iskalniku, ampak od tega, ali bo njihova vsebina prepoznana kot verodostojna, strokovna in vredna omembe v odgovorih, ki jih ustvarja umetna inteligenca.
pisarna:
Dolenjska cesta 43
SI-1000 Ljubljana
sedež:
Pri mostiščarjih 13
SI-1000 Ljubljana
T: (01) 280 50 80
E: info@kabi.si
Nepremičnine Si21
Ponudba nepremičnin v Sloveniji in tujini
Novogradnje.com
Ponudba novogradenj v Sloveniji in tujini
Avto.info
Vedno sveže avto novice in oglasi rabljenih vozil
CRM za nepremičnine
Paketna ponudba za nepremičninske agencije
Si21.com
Prvi slovenski portal
antivirus.si
Varnostne rešitve WithSecure / F-Secure
Kabi CRM
Sistem za učinkovito upravljanje s strankami in priložnostmi
Kakšen je moj IP?
Preverite vaš IP naslov s klikom na povezavo.